Medkulturna mediacija za družine

Projekt MEDKULTURNA MEDIACIJA ZA DRUŽINE nam je dve leti zapored finančno podprlo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve Republike Slovenije. Program je bil izveden kot mediacija za starše v  medkulturnem partnerstvu,  za otroke, mlade iz večinoma medkulturnih družin pa smo izvedli slikarske, glasbene in rokodelske delavnice. Delavnice, mediacijo in druženje smo izvedli v prekrasnem ambientu Žičke kartuzije pri Slovenskih konjicah, delno (delavnice gline) pa tudi na sedežu društva v Mostu na Soči.

Tudi v bodoče želimo nadaljevati s podobnimi vsebinami, projekti za družine z medkulturnim partnerstvom.

ŽIČKA KARTUZIJA 2008 in 2009

Mnenja

Kar sem doživela v Žički je gotovo ena najbolj močnih izkušenj mojega življenja. Ne samo zaradi sebe a tudi zaradi otrok. Yao in Daniel sta še danes presrečna. Že vikend na Mostu na Soči je bil nekaj izrednega, ker se je kreativnost prepletala z igro, pogovorom in medsebojnim spoznavanjem. Za teden v Žički: nič, ne starost, ne jezik, ne raznolikost osebnosti, ni oviralo skupinske in osebnostne rasti. Psihološka delavnica je bila neke vrste telovadnica treznosti. Zelo sem ljubila to konkretno in trezno gledanje na zakon. Obujala sem spomine, zrla težavam v obraz, iskala tiste male, a možne spremembe, ki lahko dajejo naši družini in našemu domu tisti mir in tisto vedrino, ki so potrebne, da se vsak od nas razvije v lepoti in dobroti. Mediacija: nekaj časa smo v ožjem krogu posvetili pogovoru o prav konkretnih težavah, ki jih srečujemo v stiku s partnerji druge kulture in z njihovimi družinami. Pogovor o tabujih, o verovanju in “vraževerstvu” je bil presenetljiv, ker se v glavnem vsi srečujemo s podobnimi težavami in izzivi. Pogovarjali smo se in v sebi sem mislila “evo! končno govorim z nekom, ki točno razume to kar pravim! o čem govorim, za kaj se sploh gre!” Nisem se čutila več osamljeno.

Solange, Gorica

Vedno znova se znajdem v zagati, ko opisujem nekaj lepega, toplega, velikega in hkrati pretresljivo preprostega. Bojim se,da bodo besede razvodenele žlahtnost občutkov…ko so se živo in nevidno pletli iz dneva v dan….Slovo je pokazalo moč te »tkanine«. Težko se je bilo iz varnega gnezda sprejetosti vseh naših različnosti vrniti na vsakdanji vrtiljak. »Tkanina« bo za vedno naša in oviti v njo bomo kljubovali skozi vse nevihte žalosti, strahu in sivine!.

Monika, Ljubljana

Že, ko sem prvič videl pokrajino, se mi je zdela lepa in vedel sem, da bom doživel veliko zanimivega. Navdušen sem bil nad skrivanjem po zidovih samostana, , slikanjem, risanjem stripov in risank in izdelovanjem afriškega instrumenta. Všeč mi je bila večerna glasba. Vzljubil sem igranje na boben. Bilo je zelo, zelo, zelo dobro in lepo! Tudi naslednje leto bi prišel!

Primož, 9 let, Ljubljana

Ko sem prišla, sem se ustrašila, da mi tam ne bo všeč, saj ne poznam vseh udeležencev. Ko sem jih bolje spoznala, sem odkrila, da so v resnici prijetni ljudje. Urban nas je učil risati risanke, stripe, mešati barve… Z Yaotom, Danielom, Tano in Tiaro smo se zelo dobro razumeli in se igrali veliko zanimivih iger. Navduševali pa so me tudi glasbeni večeri in bobnanje. Veliko smo se smejali pri igri Izgubljeni sin, ki smo jo sami odigrali. Bilo mi je zelo všeč.

Maruša, 13 let,Ljubljana

Minilo je že tri dni, kar smo vrnjeni v realni svet dogajanja, da komaj dohajamo. Še nekaj vtisov je ostalo iz žičke kartuzije. Lahko rečem, da je bilo toliko pozitivnega, da se bo držalo še kar nekaj časa. Večkrat sem bila že na taboru,vedno je bilo kaj novega, posebnega. A tako posebno in nepričakovano kot je bilo prejšnji teden pa se redko zgodi. Bernarda, hvala tebi za organizacijo. Hvala josephu za umetniške večere in hvala vsakemu posamezniku, ki je doprinesel h kakovosti tabora. Veliko se je dogajalo. Bilo je tako spontano, da se le redko zgodi.Sproščeno in božansko. Resnično se je dalo čutiti božansko navzočnost.

Sonja, Domžale

Moje občutenje tabora je bilo nezamenljivo. Najprej iz vidika, da sem vas spoznala. Take pojave! Kar pa se me je dotaknilo še globlje je, da sem vas spoznala tudi v nekaterih intimnih zgodbah. To je bila zame dragocena izkušnja, za katero se vam, vsem udeležencem, zahvaljujem. Name je močno vplival ta pogum v šibkosti. Kot mlado dekle me namreč velikokrat povabi skušnjava zmagoslavja, da mi vse gre, da je vse dobro. V notranjosti seveda je, ampak če si povemo svoje težave, smo si bližji, in ko smo si bližji, smo bližje izvorni lepoti. Cel potek tabora je dobro dihal. In tako dobro je občutiti, da tudi, ko se kaj »zalomi«, npr. zgodba o Dixiju, smo bili taka ekipa, da je iz tega postal smeh in koncert! Z vsemi vami sem se počutila sprejeto, pa čeprav sva s Klemenom vpadla v ta načrtovan tabor mešanih parov. To je bilo nekaj najbolj čudovitega! Večerne bakle, jutranja telovadba, slikanje in ustvarjanje pa večerni koncerti!! Vmes pa ravno teološki in psihološki vdih… Pa zajtrki… Vsako stvar sem dojemala kot pravo. K temu je seveda pripomogel tudi sam prostor kartuzije. V tem prostoru in z vami sva s Klemenom doživela ene najlepših dni tega poletja. Zbližala sva se in nahranila. Za vse vam hvala pa še kdaj za kakšen »fuzbal« J!!!

Špela, Dovje

Ko smo prišli, sem vedela, da bo tudi ta teden v Žički nekaj posebnega. Nekaj prijateljev sem že poznala, nekatere pa kasneje še spoznala. Urban nas je učil risanja risank, stripov, izdelovali smo afriške instrumente, se igrali na travniku in skrivali med skalami. Zvečer smo igrali instrumente, nato pa odšli v postelje in z vtisi dneva zaspali. Teden je kar prehitro minil, a ni mi bilo žal, kajti vedela sem, da naslednje leto spet pridem.

Tana, 12 let, Ljubljana

Ko sem prišla v Žičko kartuzijo, sem mislila, da bo ta tabor tak kot vsi tabori do zdaj, ampak kmalu sem opazila, da ne bo tako. Vsak večer, ko se je stemnilo, smo se igrali skrivalnice z Urbanom, Yaotom, Danielom, Marušo, Primožem in Tano. Urban nas je imel tudi za delavnico, kjer smo risali stripe, cerkev…Všeč smo mi bile tudi večerne delavnice, kjer smo igrali na inštrumente, še posebno mi je bila všeč zadnja. Veliko smo se tudi smejali. Ta tabor mi je bil res zelo, zelo všeč.

Tiara, 10 let, Ljubljana

************************************************************************************************************