Pri štirinajstih letih je Jean Joseph Rabearivelo /krajše J.J. Rabearivelo/ objavil svojo prvo pesem v malgaščini, v reviji »Vakio ity«, pod psevdonimom K.Verbal. Njegovo pesniško ustvarjanje se deli na dve obdobji:
– prvo, kjer J.J. Rabearivelo opeva naravo, drevesa, zemljo prednikov, sanje;
– drugo, kjer se poda v skrivnosten labirint subjektivnega in simbolnega.
Njegove pesmi, četudi raznolike, imajo skupno ozadje: temo smrti, groba ali pa izražajo razmišljanje o tem, kar je “nad grobom”. Njegove najboljše pesmi so v zbirkah Presque-songes (1934) in Traduit de la nuit ( 1935); obe zbirki sta bilingvistični, vse pesmi je avtor napisal v malgaškem in francoskem jeziku.
J.J. Rabearivelo je pesnik velikega kova. Je pesnik med obdobjem kolonizacije; je na mostu dveh kultur, malgaške in francoske.
Kot pripadnik elite je bil zelo razgledan, obvladal je tako malgaško literaturo kot francoske klasike. Njegovi romani (L’Aube rouge iz 1925, L’Interférence iz 1928) pričajo o njegovem velikem navdušenju in zanimanju za preteklost. Ta dva romana, ki nista mogla/smela biti izdana za časa njegovega življenja, se vrneta v zadnja leta monarhije Merina in prva leta francoske kolonije. L’Interfrérence nam preko treh generacij prikaže usodo aristokratske družine v Antananarivo, od vladanja Ranavolona Ire do prihoda francoskih vojakov. Zdi se, kot bi Rabearivelo hotel s tem romanom izraziti krik jeze nad tistimi, ki so dopustili padec monarhije in niso vedeli, kako bi se uprli.
V vseh njegovih delih se izraža njegov notranji konflikt, po eni strani ljubezen do obeh kultur, malgaške in francoske, po drugi strani pa zavedanje nenavadne, čudne povezave teh dveh družb, domačinov in kolonizatorjev.
V svojih delih J.J. Rabearivelo izpostavlja tudi svoje zanimanje za malgaško ustno izročilo, predvsem Hain-teny ( »Vieille chansons de pays d’Imerina«), ki predstavlja »znanost besede«, »učene besede«; predstavlja vrsto ustne besedne umetnosti vključujoč moralo, ki je dediščina prednikov.
Anatananarivo je bil v začetku 20-ih center literarnih in časopisnih dogajanj.
J.J. Rabearivelo je sodeloval s pisatelji, literati in misleci takratnega časa (Jacques Rabemananjara, Elie Raharolahy,..); pisal je za vse takratne časopise (Journal de Madagascar, Capricorne, Gazetintsika,..).
»Zdaj, ko ga ni več, se zavedamo njegove velike vrednosti in pomembnosti za malgaški narod«, je rekel Jacques Rabemananjara na njegovem pogrebu 24.junija 1937. Najbolj znana gimnazija v centru Anatananariva je poimenovana po tem velikem malgaškem literatu, Jean – Joseph Rabearivelu.
Bibliografija:
– Le coupe des cendres, Tananarive, Pitot de la Beaujardière, 1924
– Sylves, Tananarive, Imprimerie d’Imerina, 1928
– Volumes, Tananarive, Imprimerie d’Imerina, 1928
– Enfants d’Orphée, Port-Louis (île Maurice), The general printing, 1931
– Imaitsoanala, Fille d’Oiseau, Tananarive, Imprimerie de l’Imerina, 1935
– Presque-songes , Tananarive, Imprimerie de l’Imerina,1935
-Traduit de la nuit, Tunis, édtion de mirage, 1936
– Aux portes de la ville, Tananarive, Imprimerie Officielle, 1936
– Chants pour Abeone, Tananarive, H. Vidalie, 1936
-Tananarive, ses quartiers et ses rues (en collaboration avec E. Baudin), Tananarive, Imprimerie de l’Imerina, 1937
– Lova, Tananarive, Imprimerie Volamahitsy, 1957
– Des stances oubliées, Tananarive, Imprimerie Liva, 1959
– Poèmes (Presque Songes, Traduit de la nuit), Tananarive, Imprimerie Officielle, 1960
– Amboara-poezia sy tononkala malagasy, Tananarive, Editions Madagasikara, 1965
– Vielles Chansons de pays d’Imerina, Antananarivo, Madprint, 1974
– I’Interférence, suivi de Un conte de la nuit, Paris, Editions Hatier, 1988
– Poèmes, Paris, Editions Hatier, 1990